V hrvaščini se prihodnji čas najpogosteje oblikuje s pomožnim glagolom “htjeti” (hoteti) + nedoločnik. Če je nedoločnik pred pomožnim glagolom, se skrajša. Oblike pomožnega glagola so ponavadi kratke, ampak včasih so lahko tudi dolge, na primer pri vprašanjih. Volja se lahko izrazi z glagolom “htjeti” v pogojniku + nedoločnik Primer: Read more…
V hrvaščini in srbščini ima večina enozložnih samostalnikov moškega spola v množini podaljšano osnovo s priponami -ov(i) / -ev(i). V slovenščini imajo le nekateri enozložni samostalniki moškega spola v množini podaljšano osnovo s priponami.
Končnice -ima in -ama so bivše končnice dvojine, ki se danes uporabljajo v množini v hrvaščini in v srbščini. Te končnice se uporabljajo v dajalniku, mestniku in orodniku
V poljščini in slovenščini so lahko primerniki in presežniki sintetični ali analitični, odvisno od primera. Primerniki in presežniki v češčini, hrvaščini in srbščini so le sintetične vrste. Analitični primerniki in presežniki se v poljščini in slovenščini oblikujejo takole: primernik POL: bardziej + pridevnik presežnik POL: najbardziej + pridevnik primernik SI: Read more…
Vezniki POL “i” a “oraz”, SI “in” a “ter” a HR/SR “i” a “te” imajo isti pomen: Veznik POL “oraz”, SI “ter”, HR/SR “te” se uporablja za vezanje predzadnjega in zadnjega člena Primer (SI): Jezero so posvojili vodni prebivalci, rastlinje in ptice ter več kot sto labodov, ki tu radi Read more…