KAJ JE MEDJEZIKOVNO SPORAZUMEVANJE?
Jeziki na svetu delujejo v skupinah. Imenujmo jih jezikovne družine! V eni družini, ki se imenuje romanska, so francoščina, italijanščina, španščina … V drugi družini, germanski, imamo angleščino, nemščino, nizozemščino … V tretji, slovanski družini imamo bolgarščino, češčino, hrvaščino, slovenščino, ukrajinščino … V tej veliki slovanski družini imamo potomce, ki so ustvarili svoje družine, na primer južnoslovansko. Naša oblika sporazumevanja, medjezikovno sporazumevanje, poteka znotraj ene od večjih jezikovnih družin, na primer slovanske, romanske ali germanske. Pri tem se na primer znotraj romanske družine govorci različnih jezikov, denimo francoščine in španščine, intuitivno razumejo, vsaj v pisni obliki, če že ne v govorjeni. Tudi pripadniki slovanske skupnosti se med seboj lažje razumejo. Vendar pa to ni čisto enostavno, mar ne? Ste že kdaj poskušali nekoga razumeti v slovaškem jeziku? Ste že poskušali prebrati besedilo v poljščini? Zelo kmalu boste morda opazili, da boste o določenih pojavih v tem drugem jeziku rekli: Aha, pa saj tudi pri nas to tako funkcionira! Ali boste rekli: Aha, jaz sem iz perspektive svojega jezika mislil/mislila, da vem, kaj to pomeni, vendar to ni to! Ali boste rekli: Nimam pojma, kaj je to! Ali ni tako, da bi se mi, Slovani, morali spontano razumeti med seboj? No … odgovor je, da se do neke mere spontano razumemo, vendar pa se zaradi razvoja različnih jezikov iste družine skozi čas ter zaradi delovanja zgodovinskega in družbenega konteksta včasih ne razumemo tako dobro, kot smo sprva domnevali. Medjezikovno sporazumevanje se ukvarja prav s tem: upošteva jezikovne dejavnike, da smo si v nekaterih pogledih enaki, v nekaterih podobni, v nekaterih pa različni. In to je v redu! Medjezikovno sporazumevanje je tolerantna disciplina, pri kateri se učite o sebi in o drugem, sprejemate razlike in jih na koncu premagate.
Tako, zdaj, ko torej veste, kaj je medjezikovno sporazumevanje, se lahko lotite učenja drugega jezika iz svoje slovanske družine. Ampak … kako? No, lahko si priskrbite vse slovnice vašega jezika in tistega drugega jezika, preberete ene in druge, lahko dobro ogrejete stol, dokler ne naredite primerjave, in tako po nekem daljšem času lahko začnete uporabljati svoja spoznanja v praksi skozi komunikacijo v tem drugem jeziku. Mogoče ste zdaj malo razočarani, ko pomislite, koliko denarja morate investirati v nabavo vseh potrebnih knjig, da se morate prijaviti na neke splošne tečaje jezika, torej investirati v lastno izobraževanje, potem koliko časa morate preživeti nad temi knjigami (še celo, če niste ravno rojeni jezikoslovec in se v življenju ukvarjate z nečim povsem drugim), in morda se sprašujete, ali vam bo po vsem tem sploh ostala energija, da se spustite v komunikacijo v tem drugem jeziku, za katerega ste mislili, da je zelo podoben, enostaven in boste to zmogli sami. Ali pa ste se mogoče vprašali, ali ne obstaja neka hitrejša pot, če je ta jezik iz iste jezikovne družine kot moj? Odlično vprašanje! Seveda obstaja! Tukaj smo – mi! To pot smo že prehodili in svoje izkušnje bi radi delili z vami.
